Sedma pesniška zbirka Dejana Kobana brenči čisto po svoje, z rojenjem kratkih pesmi, ki so nastale skoraj kot impulz, čista energija, ustekleničena v ravno pravšnje doze, da jo še lahko poskusimo zadržati v rokah. Asociativne podobe, iz katerih so pesmi sestavljene, se nizajo svobodno, skoraj ludistično, pri tem pa nas zbadajo s pikrim humorjem. Pesnik se ne ustavlja zgolj pri slikanju družbenih anomalij, ampak išče načine, kako se boriti proti utrujajočemu mrčesu vsakdana. Njegova družbeno angažirana poezija tako ostaja ves čas prefinjeno zakodirana, a tudi mikavna in prodorna. Edini mrčes, ki se ga ne boste otepali!