V prvoosebnem pripovednem delu Moj kraški pristan Elizabeth Griffin, Američanka, ki že tri desetletja živi na Tržaškem, pripoveduje o svojem stiku s Trstom, Krasom in tržaškimi Slovenci. V desetih poglavjih, ki jih uokvirjata lirično zapisani prolog in z nadrealističnimi prvinami sestavljeni epilog, Elizabeth Griffin z izrednim občutkom za detajle opazuje novo stvarnost, v katero se je vživela, in odkriva družbene in kulturne razlike med ameriškim in slovenskim svetom. Pri tem jo najbolj zanimajo posamezniki, njihove zgodbe in usode. Ob tem pripoveduje še o svoji družini, odraščanju otrok, o poučevanju angleščine v tržaškem slovenskem društvu, nadvse ljubem vrtnarjenju in predajanju mogočnosti narave med sprehodi po Tržaškem krasu.